O PSIHOTERAPIJI

Psihoterapija je proces posameznika, da skozi rastoči in poglabljajoči odnos s terapevtko/om spoznava, sprejema, resonira, kreira ter postavlja sebe, z vsem kar je. skozi osebno interakcijo oz. pogovora med klientom in terapevtom, s ciljem zmanjševanja nezdravih obramb, različnih duševnih stisk. Stiska je lahko majhna ali velika, vsekakor pa v nas vzbuja čustva, kot so strah, sram, krivda, jeza, žalost, … Tem čustvom se velikokrat umikamo, jih zaobidemo ali jih potlačimo, lahko nas preplavijo –saj se sami težko soočimo z njimi. Preveč je, ne zmoremo. To nas velikokrat zavira ali celo onesposobi pri samouresničevanju, čutenju in posluhu lastnih potreb in želja, osebni rasti, uresničevanju lastnih ciljev, ki so ključni za naš "živ (im)pulz".

PSIHODINAMSKA PSIHOTERAPIJA

Psihodinamska psihoterapija je "igriva", kreativna veja psihoanalize. Je globinska oblika psihoterapije in temelji na pomembnosti nezavednih procesov, na delovanju človeka ter se osredotoča na razreševanje preteklih konfliktov, ki oblikujejo osebnostno strukturo. Poudarja gradnjo odnosa med psihoterapevtko in klientko ali klientom skozi obravnavo transferja in kontratransferja, poudarja pomembnost vzpostavljanja varnega prostora. Opazuje, sprejema in rekulira (vse do samoregulacije) razne obrambne mehanizme ter raziskuje vpliv zgodnjih, objektnih odnosov. Cilj terapije je notranji konflikt, kar odpira prostor za čustvene predelave, izboljšanje odnosov ter zdravljenje kompleksnih psihičnih težav, vključno z osebnostnimi motnjami.

Telo je naš implicitni spomin, kar pomeni, da vse nosimo v sebi in s sebo, tudi tisto najbolj potlačeno in neznosno. Ima ključno vlogo v psihodinamski psihoterapiji, saj je prostor, v katerem so shranjeni in izraženi notranji konflikti, nezavedni zapisi, vtisi, odtisi ki so nastali na podlagi določene travme. Predstavlja temelj terapevtskega odnosa in omogoča globlje razumevanje človeka. Telo ni ločeno od uma, temveč je neločljiv in celosten del nas. S tovrstnim čutenjem in sprejemanjem bomo dosegli celovito terapevtsko razumevanje in izkustveno spremembo.

KOGNITIVNO - VEDENJSKA TERAPIJA

Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapije, ki je v rešitev usmerjena. Skozi to, samo-edukativno terapijo se posameznik uči prepoznavati in spremeniti nezdrave miselne vzorce ter vedenja, ki povzročajo ali ohranjajo ter vodijo v čustvene težave. Temelji na ideji, da naša čustva in vedenje niso posledica samih dogodkov, ampak načina, kako jih razlagamo. Če spremenimo način razmišljanja in naše reakcije, lahko pomembno izboljšamo počutje.

V terapiji se posameznik uči prepoznavati negativne, izkrivljene ali neuporabne misli, jih izzvati ter nadomestiti z bolj realističnimi in koristnimi. Terapevt pogosto vključuje praktične vaje, domače naloge, beleženje misli in postopno soočanje s stresnimi situacijami, namesto izogibanja. KVT je strukturirana, običajno kratkoročna.